Evropski voditelji prvič po grožnjah s carinami iz oči v oči z Donaldom Trumpom

Danes se v švicarskem Davosu začenja 56. letno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma (WEF). Osrednja tema letošnjega foruma je "Duh dialoga", kar se zdi precej ironično pretiravanje, če že ne provokacija, če upoštevamo, da je glavni gost Donald Trump zadnje leto z vso silo rušil svetovni red, piše britanski časnik The Guardian.

Dobra dva dni za tem, ko je Trump napovedal uvedbo novih, 10-odstotnih carin za osem evropskih držav, ki so kot prve na Grenlandijo poslale svoje vojake, se ameriški predsednik v švicarsko gorsko središče odpravlja v spremstvu največje ameriške delegacije, kar je je WEF kdaj gostil.

Po pisanju britanskega Guardiana, so med člani državni sekretar Marco Rubio, finančni minister Scott Bessent, minister za trgovino Howard Lutnick in posebni odposlanec Steve Witkoff.

Če se je lani Trump udeležencem foruma oglasil le prek videopovezave, in sicer le nekaj dni po svoji inavguraciji, ter zlasti Mehiki, Kanadi in Kitajski, pa tudi EU zagrozil z vseobsežnimi carinami, bo ameriški predsednik grožnje letos lahko podkrepil na štiri oči, piše britanski časnik.

Strah pred geo‑ekonomsko konfrontacijo

Pred odhodom na WEF je Trump presenetil evropske voditelje in zagrozil z uvedbo sankcij zoper zaveznike, če ti ne bodo podprli njegovega načrta o priključitvi Grenlandije.

Ko je WEF več kot 1.300 politikov, poslovnežev in akademikov vprašal, česa se najbolj bojijo v povezavi s prihodnostjo, so kot najbolj pereče tveganje v naslednjih dveh letih izpostavili "geo‑ekonomsko konfrontacijo", tj. spopad za gospodarsko prevlado med velikimi silami. Druga najbolj pogosta izbira je bila odkrita vojna med državami, piše The Guardian.

V zadnjem času pa je Trump večkrat poskrbel za tovrstne konfrontacije. Na začetku leta je ukazal napad in zajetje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura med ameriško vojaško operacijo v Venezueli. Čeprav so mnogi kritiki poudarili, da tovrstni poseg predstavlja kršitev mednarodnega prava, ameriški predsednik na operacijo v Venezueli gleda kot na velik uspeh in vojaški dosežek.

Podobno konfrontacijsko držo ameriški predsednik zavzema tudi do drugih kriznih žarišč. Ukrajino obtožuje, da ni pripravljena podpreti mirovnega dogovora, Iranu pa grozi z napadom, če bodo tamkajšnje oblasti še naprej zatirale protestnike.

Tudi ostali voditelji z jasnimi cilji

Čeprav Trump v Davos odhaja z okrepljeno delegacijo, v kateri bodo politični in gospodarski težkokategorniki, pa bodo po pisanju Guardiana tudi drugi svetovni voditelji na forum prispeli z jasno začrtanimi cilji: zagovarjati prosti trg, čezatlantsko sodelovanje in neomajno podporo Ukrajini v soočenju z rusko agresijo.

Na srečanju bodo tako med drugim po napovedih prisotni generalni sekretar Nata Mark Rutte, francoski predsednik Emmanuel Macron, podpredsednik kitajske vlade He Lifeng, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ter generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres.

Guterres je minuli teden, ko je govoril o prednostnih nalogah za leto 2026, dejal: "Ko voditelji povozijo mednarodno pravo, ko izbirajo, katera pravila bodo spoštovali in katera ne, ne ogrožajo le svetovnega reda, ampak postavljajo nevaren precedens."

In če je ruski predsednik Vladimir Putin z invazijo na Ukrajino ta proces morda začel, konflikt na Bližnjem vzhodu pa sprožil skrbi zaradi vojnih zločinov, je po Guterresevih besedah ravnanje ZDA mednarodni red najbolj približalo robu propada. "Erozija mednarodnega prava se ne dogaja v senci," je dodal Guterres.

"Dialog ni razkošje. Dialog je resnična nuja"

Predsednik Svetovnega gospodarskega foruma Borge Brende, nekdanji norveški minister, je v intervjuju za revijo Time minuli teden z optimizmom dejal: "Vemo, da so predsednik Trump in njegovi ministri zelo usmerjeni v sklepanje dogovorov, da bi sklepal dogovore, pa moraš voditi dialog."

V isti sapi pa je priznal, da forum letos poteka ob "najbolj zapletenem geopolitičnem ozadju, odkar je bil WEF ustanovljen".

"Naš namen je, da se na začetku leta združimo ter poskušamo povezati pike, razvozlati in prepoznati področja, kjer lahko sodelujemo. Dialog ni razkošje. Dialog je resnična nuja," je Brende po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še dejal pred začetkom petdnevnega dogodka.

Winnie Byanyima, izvršna direktorica programa UNAids in nekdanja sopredsedujoča Davosu, ko je s forumskega odra pozivala k ukrepanju glede svetovne neenakosti, pa po pisanju Guardiana meni, da je Trumpova prisotnost težko uskladljiva z razglašenim poslanstvom WEF.

"Zame je to ena sama protislovnost. Svet, h kateremu bi WEF moral prispevati, je svet, ki temelji na pravilih. Svet, kjer vlada predvidljivost, kjer podjetja sodelujejo z vladami: podjetja za dosego dobičkov, vlade pa za zadovoljevanje potreb svojih ljudi. On pa predstavlja načelo ‘moč je pravica’."

Čeprav je Svetovni gospodarski forum nekoč veljal za vizionarsko srečanje, pa po mnenju številnih kritikov ne služi več svojemu izvirnemu namenu. "Danes je zgolj relikt preteklosti," meni Danny Sriskandarajah, direktor britanskega mislišča New Economics Foundation.

Sriskandarajah dodaja: "Ideja ustanovitelja foruma Klausa Schwaba, da bomo svetovne probleme lahko reševali le, če jih naslovimo z večdeležniškim pristopom in jih obravnavamo v globalnem kontekstu, je bila pred svojim časom. Ker pa je danes izginila vsaka sled svetovnega reda, ki bi bil utemeljen na pravilih, je forum postal problematičen in nelegitimen."